skozi črvino do 14-letnega sebe
čutiš to?
to je zvok telesa, ko izstopa iz cone
udobja.
sprva bo tvoje notranje uho
krvavelo od lovljenja ravnotežja, a
še naprej moraš kot gladiator
moriti rutino, dokler ne bo bolečina
neuspeha postala tvoj najboljši
prijatelj.
nosi jo kot čin hrabrosti na zavihku
srajce in pozabi na karmo, pozabi
na altruizem.
ta mašina, ki jo zaklepaš v temnico,
je vse kar šteje.
ko boš enkrat izven cone in našel
anatomski stroj, ki je neuravnovešen
na enakih nivojih, bosta lahko skupaj
divjala ob deljenju melodije obeh teles.
Znova bi odstranila konec (preveč pridigarsko zveni),
lp, Ana
A obstaja kak medikament, ki blokira tok misli, ko je dovolj dovolj? :P
Brišem in snemam talar ...
Obstaja: dolgotrajno branje in pisanje in premišljevanje ;)
Drugače pa tale pesem zveni sveže, ker v obliko nagovarjanja drugega (ni nujno zunaj p. s.) vstavlja nove elemente psihofizičnih meja naše civilizacije ... Čestitke,
Ana
Res imaš.
Če je kaj glavna odlika človešta, je to zmožnost, da iz najmanjših okvirjev, v katerih smo ujeti, znamo iztisniti maksimum. Daleč smo prišli z omejenostjo, s katero smo soočeni. :)
Hvala in adieu do naslednje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
- 24. 09. 2017 ob 16:25
- Prebrano 682 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 195.29
- Število ocen: 10