Zlati prinašalec

 

Samo svoj biser srca si.

Preblisk otroštva.

Za vodnjakom dvojnega odseva

nežen glas visokega hriba.

Zlati prinašalec spomina.

 

Nobena pošast,

nobena stara rana,

skupinska slika z bolečino

 

ne more požreti

tvojega neba,

 

ko pristajaš

med pisane trakove vode,

v lebdenje sence,

ki ni tvoja.

 

Tega še nikoli nisi delala.

Se igrala.

Letela.

ob potoku - Majda Kočar

Ana Porenta

urednica

Poslano:
01. 10. 2017 ob 10:19

Všeč mi je atmosfera in podobe, s katerimi gradiš to pesem. Odstranila bi zadnjo kitico, ki pesem hoče prizemljiti. Kaj meniš?

Lp, Ana

Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
02. 10. 2017 ob 22:27

Draga Ana,

le toliko se je pesem prizemljila, da lahko Zlati prinašalec ( spomina) ( končno ) leže zraven nje...in ji dovoli leteti...

Ne morem zbrisati zadnje kitice. Potem ne bi bili več iz istega upanja :)


Vseeno hvala za sugestijo, za čas, za energijo.


Topel pozdrav,

Majda

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

ob potoku - Majda Kočar
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar

Pesmi

  • 26. 09. 2017 ob 20:18
  • Prebrano 640 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 276.32
  • Število ocen: 13

Zastavica