menda pa ja, zdaj reče sprevodnik in prime
v roke klešče, da bi preščipnil karto. v eni
minuti pove svoj življenjepis, izvemo tudi,
da je bil posvojen. ob tem se z nostalgijo
ozre na grad in zastoka: moji očetje! torej
tako: plemenitega rodu je, razvaline je
podedoval. tam gor nekaj časa ni bilo
kavarne, a zdaj možic dobi provizijo od
vsake preščipnjene karte, grad bo turistično
uredil, vse bo drugače. vlak zarobanti pod
gradom, počasi gremo, videti je, da bo
spet zamuda ...
odpri se, nebo, torej, povej, kje je glava
mojih prednikov. povej, kje so sovražne
vojske, kje ulivajo vrelo olje z obzidja. lepo
prosim:
treba bo po pelikanovi poti v hrib iti inu
v silne stermine se zaganjati, kajti zapisano
je: o celjski grad na strmi skali ... tam
rastejo gobe, tudi kak teloh se najde, ako
vigred ni preskromna ... kostanj? tega
raje ne. ko na koncu ozke vijugaste poti
opazite top, je jasno, da je igra izgubljena.
niste žlahtniki, odpihnemo vas, tudi ti,
vitovec, dobro poslušaj, kaj ti imam reči! in
top se oglasi, še popreden rečeš: počakajte,
ne streljajte, novice iz mesta nosim!, a ker
jecljaš, zamudiš priložnost. mislijo, da imaš
kaj za bregom. vojaške glave se vkup staknejo
inu odločijo: sel se ne povrne živ!
oh no
oh no
odpri se, nebo, torej, povej, čemu še vedno
prastari vlaki pod vso to zgodovino?! čemu
zarjaveli tiri in dež, ko bi moralo vendarle
biti že nekolikanj topleje? sprevodnik se zareži
in prav ima, njegovo je nebeško kraljestvo.
poklonimo se mu, potomcu grofov. pravi
podložniki, tudi s plačano karto ... a pri
zidanem mostu prestopamo, čas vladavine bo
mimo. od daleč sicer pritajen krohot, a ga
prevpije šklepet vagonov ...
Ko se zgodovina usede na rame tukaj in zdaj živečega slehernika in z roko potnika skozi domači prostor in pretekli čas napiše zgodbo. Pesem, ki pritegne zaradi po eni strani skoraj verjetne, po drugi strani pa v satiro in humor zavite vsebine.
Šklepet prastarih vagonov naj kar prekriva pritajen smeh, individualne zgodbe so največkrat narobe razumljene ...
Lp, lidijš
C'est magnifique, monsieur Kranjc. Vidi se vložen trud in vsaka beseda stoji na svojem placu z razlogom.
Fauš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!