Bolan ležiš. Vročina ti zajela je glavo,
boleči krči zvijajo tvoje telo.
Kuham ti čaj, a vem, pomagalo ne bo!

V vročici blodiš, tavaš, stezo iščeš …
Zaspiš, se premetavaš, se potiš, trpiš.
Počutiš se kot, da bi bil pribit na križ!

Velik, črn pajek ti je sedel na prsi,
lepljivo mrežo ti je spletel čez oči.
Pritiska nate. Dihati ti ne pusti.

Telo je močno, bolezni se ne da.
Zdravilo na šest ur, čaj ali dva,
odprto okno in odeja čez glavo,
še dan, dva … Morda že jutri bolje bo!

alineja