Ko gledala sva se iskrivo,
se je srce v hipu zaljubilo.
Ko oči sem prelepe zagledal,
le česa sem se zavedal?

Ko puščica je poletela,
me točno v srce je zadela.
Mojih sanj princeska, 
zame odskočna deska.

Avtomobilsko šipo sem v njeni ulici brisal,
na vlažni površini, srca ji nisem narisal.
Vozila izvidniško, se je s kolesom,
namigovala s svojim telesom.

Zadrsal se po šolski sem mizi,
na drugi strani, ji mežikal v krizi.
Do nje čutil sem spoštovanje,
cvetoče otroštva popotovanje.

Nekaj viharnega me je prijelo,
izmikanju je zmagati uspelo.
Moj spomin tja me vrača,
krasne trenutke ne zavrača.

Mišel Žafran, Narfaž Lešim