Sem viharnik osamel na skali,

kot bi od nekje ga pripeljali,

z vetrom se borim prekletim

in kljubujem zdravju že načetim.

… a misli k tebi mi hitijo,

delajo na tem, da preživijo …

Vse okoli mene tuli in zavija,

nabrana od poletja pada energija,

glasni so volkovi vse bolj blizu,

dnevi dolgočasja se seštevajo v nizu.

… a misli moje k tebi pohitijo,

delajo na tem, da preživijo …

Tu pa tam kak orel sede name,

s kremplji poškoduje vneto rame,

potem še ta ves srečen odleti

pa ga potem za dolgo tu več ni.

… a misli k tebi že hitijo,

delajo na tem, da preživijo …

Ni več dolgo, ko bo tukaj zima,

vsa narava že za sneg se štima,

nekam hladno je in prav surovo,

upanje v meni vse bolj negotovo.

… a mi misli k tebi vse hitijo,

delajo na tem, da preživijo …

Odcvetela tu je zadnja roža,

saj nihče je več lepo ne boža,

le še kak gorník tu gor zavije,

posedi ob meni, da se svetu skrije.

… a moje misli k tebi spet hitijo,

delajo na tem, da preživijo …

Gole veje mi povsod štrlijo,

se pod noč na prsi spet spustijo,

da objamejo mi davne lepe sanje,

ko verjel sem še prekleto vanje.

… potem spet misli k tebi mi hitijo,

morajo, saj le tako edino preživijo …

by Mikla

Mikla