
Sanjam, jočem, objokujem
cvetja belega nasujem
tam kjer sva hodila
drobne sledi zapustila
drugim, ki ljubijo se
da najdejo pravo pot.
Drobne sledi zapustila
nikdar več midva
tam ne bova hodila
vaza ljubezni je krhka
spolzi ti iz rok
ostanejo sanje in
tisoč hrepenenja otrok.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!