Zaprašena mansarda

Podstrešje.

Zeleno bel prah

razdevičen pod snopi svetlobe.

Med stebri premikam se plah.

Vem, da tu spijo polhi in miši.

Zatorej sem tišji in tišji.

Ne gre mi.

Preglasne so deske,

njih pesmi so stare in rezke,

ko stopam po njihovem grlu sopeč.

Se med mrežami pajkov premikam

in šaro pradedov odmikam,

da pridem do tja kamor grém.

A na čevelj,

(kot da se zlodejski boem

nedorasel igra 

nepremišljeno igro)

zalepi se mi kopija

načrta mansarde za dva.

Peter Rangus

Sara Špelec

urednica

Poslano:
06. 09. 2017 ob 23:13

Izredno lepa, niti malo zaprašena; vsekakor pa vstavi vejico za deske. Predlagam tudi menjavo vrstnega reda, ki tako pomensko kot ritmično lepše učinkuje: "A na čevelj, kot da se nedorasel/zlodejski boem igra/nepremišljeno igro itd. Se mi zdi, da je ritem tukaj malo zatikajoč - nič ni narobe, če se namenoma rahlo zaplete, ne sme pa se zatikati in zadušiti vsebine. In seveda vejica za "vem, da tu spijo". Ne spimo, ampak se veselimo lepih pesmi, Sara

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
08. 09. 2017 ob 10:08

Sara hvala lepa za popravke. Sem spremenil tam okoli nedoraslega boema, pa mislim, da je celo bolje, da je v oklepajih. Hvala

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
11. 09. 2017 ob 21:42

Zelo fino, zdaj manjka samo še vejica pred "kamor", pred oklepajem pa je odveč, lepo, Sara

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 05. 09. 2017 ob 11:30
  • Prebrano 633 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 132.31
  • Število ocen: 7

Zastavica