Podstrešje.
Zeleno bel prah
razdevičen pod snopi svetlobe.
Med stebri premikam se plah.
Vem, da tu spijo polhi in miši.
Zatorej sem tišji in tišji.
Ne gre mi.
Preglasne so deske,
njih pesmi so stare in rezke,
ko stopam po njihovem grlu sopeč.
Se med mrežami pajkov premikam
in šaro pradedov odmikam,
da pridem do tja kamor grém.
A na čevelj,
(kot da se zlodejski boem
nedorasel igra
nepremišljeno igro)
zalepi se mi kopija
načrta mansarde za dva.
Izredno lepa, niti malo zaprašena; vsekakor pa vstavi vejico za deske. Predlagam tudi menjavo vrstnega reda, ki tako pomensko kot ritmično lepše učinkuje: "A na čevelj, kot da se nedorasel/zlodejski boem igra/nepremišljeno igro itd. Se mi zdi, da je ritem tukaj malo zatikajoč - nič ni narobe, če se namenoma rahlo zaplete, ne sme pa se zatikati in zadušiti vsebine. In seveda vejica za "vem, da tu spijo". Ne spimo, ampak se veselimo lepih pesmi, Sara
Sara hvala lepa za popravke. Sem spremenil tam okoli nedoraslega boema, pa mislim, da je celo bolje, da je v oklepajih. Hvala
Zelo fino, zdaj manjka samo še vejica pred "kamor", pred oklepajem pa je odveč, lepo, Sara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!