Kolona mravelj pridno nosi,

noben obut, vsi so bosi,

zalogo si delajo za zimo,

da preživijo mrzlo klimo,

mravljinček Gal iz vrste je ušel,

radoveden ves,

najraje bi cel svet objel,

ko je po gozdu hodil,

je na vse pozabil,

izgubljen okoli blodil,

prišel je do potoka,

ga je slišal ježek Bojan,

kako na ves glas joka,

mu je rekel,

naj ne skrbi,

ker pred njim je še veliko dni,

in mu je še obljubil,

da bosta našla,

kar je izgubil,

iskanje trajalo je cel dan,

da Gal je že malo bil zaspan,

ko sonce se odpravljalo je spati,

sta se razveselila,

ker bila sta pred mravljišča vrati,

očka in mami sta ga bila vesela,

vsa presrečna močno sta ga objela,

Gal jima je obljubil,

da tudi če je radoveden,

se nikoli sam ne bo izgubil,

Bojanu so hvaležni bili vsi,

ker spet število bilo je tri,

nato so hitro šli v spanec,

kot se krogla dol vali za klanec.

salke