Jeseni zrele stiskamo sokove,
če v snegu bil bi pir, veselje lahko,
ob korantih pa žaltavo bi pleve
iz kašč odmevalo neskončno plehko.

Je res, slavimo lažne jih bogove
tiste, ki prazno točijo medico
z drugo roko odvažajo vozove
semen kalečih, puščajo trohnico.

Zaman papir poln bede črk pravičnih,
ki kradeža ne udarijo naravnost,
ne lomijo mu prstov nalepljivih.

Prešolana njegova bo brezbrižnost,
ko iz želoda zel rodi poštenih
krepel v poduk za šolanja ponižnost.

Andrej Kokot