Ko uzrem se v daljavo,

vidim gore in polja,

čez obširno dobravo,

sije mi dobra volja.

Na vrhu velikega hriba,

lesketa se majhna koča,

mimo padalec šiba,

pod njim pa bistra Soča.

Po zeleni dolini,

cesta siva se vije,

ob njej pa pisan gozd,

kamor vsaka živalca se skrije.

Veliko sonce rumeno,

strehe hiš prekriva,

nebo lepo je osvetljeno,

iz modre v rdečo se preliva.

Na vrtu srečna sedim,

opazujem čudovito naravo,

zadnje žarke sonca lovim,

nadenem si klobuček na glavo.

Sara.L