sinica na strohnelem balkonu
 zre jeseni v fris
 metulj v lepljivem kokonu
 gnus brca iz krvi

štorklja meče fetuse v dimnike
 na higieno se požvižga
 kukavica jajca vali za krušne rejnike
 in prhuta poletju v lica

pomladno dekle korenine pognalo je
 iz ljubezni do svobode
 v lasišču plete gnezda za te
 ki se počutijo nemočne

jurček osvaja rdeče mušnice
 in lisičke se mu režijo
 ker nima človeške motorike
 da prišel bi v njihovo bližino

lokomotiva zganja umeten hrup
 zimska tišina jo ne gane
 kdor je za zvoke narave gluh
 se spozna bolj na programe.

naprimerjanez