
Ostanimo tako
sjajan kristal zagledan
u svijetlo i rumeno lice Venerino
u zimskom danu
Hladna se suza osušila
u vrletima Sredozemlja
ali ne spavaju verande
dok naši praoci kroz vedar dan
silaze u doba koje se ne odaziva
na prolaznost
Ostanimo slušati
istinu i povijest ljudsku
urezanu u stijenje gdje ništa
ne može umrijeti
što rođeno je
Ali zaboravi tu suzu
i tu zjenicu očevu
u prozoru zacakljenu
dok je niz modre žile kamena
gledao u tihu kišu
što tvoju budućnost
oglašavala je
Mirko, izvanredna pesma! Bravo!
Lp Milena
Izhajati iz solze, spomin, ki se z razdaljo spreminja v spoznanje in vednost o izvoru, pesem, ki tudi z atmosfero vseprisotnosti (in vesolja) bralca pozove v razmišljanje,
čestitke, Ana
Iskrene čestitke Mirko!
Lp, Igor
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!