
Obraz
odpiraš v prosojne sledi.
Veter,
razsut v zrncih peska.
Nad koraki
usločeno nebo.
Kratkica ... ki bi jo morda veljalo še skrajšati (res potrebuje zadnji verz?).
Lp, Ana
:))))) moram se prav nasmehnit....bila je brez tega zadnjega verza....potem sem ga dodala ( sam Bog ve, zakaj )....zdaj ga jemljem nazaj ....jaz vem, zakaj, ti, Ana draga, zgleda, tudi :)))....čudna so pota pesmi ;)
Objem,
Majda
Ker pogled se odpira (skozi drobce) do neba ... vsaj pri tej pesmi - in to zadostuje - čestitke,
Ana
Hvala, Ana, za komentar, ki skozi drobce pove toliko, da zadostuje...in pušča sledi :)
lep pozdrav,
Majda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!