Tam zgoraj, kjer kraljuje misel,
se védenje razrašča z leti,
močvara pusta in grušč kisel
razjeda željo s slabimi obeti.
Kje strast je, kje so lepe sanje,
ki mladiko ženejo v nebesa?
Komu zahvala za to potovanje
iz mladih brajd do mrtvega telesa?
Če kaj ostane, to je tvoj objem,
besede plahe in tvoj krik prešerni,
ki mu sledim, o njem zapojem,
od zore rosne do zvonov večernih.
Le rima te bo slišala še biti,
ko v prsih boš venelo trudnih,
v duši boš spominov siti
jih zibal ranih nadebudnih.
urednica
Poslano:
02. 09. 2017 ob 17:32
Spremenjeno:
02. 09. 2017 ob 17:44
Dobrodošel na portalu pesem.si, Andrej in lep pozdrav s strani uredništva.
Zanimiva, pomenska bivanjska pesem. Glede na to, da si kantavtor, konkretno prav gotovo lepo sede v glasbeno spremljavo, saj se da tudi metrične pomanjkljivosti lepo vdeti v zapeto obliko in potem postane ok :)
Kar se pa tiče besedila forme, torej določene pesemske oblike ( rimana pesem v štirivrstičnih kiticah s shemo abab), bi se pesem dalo tehnično dodelati z doslednim upoštevanjem izbrane stopice in poenotenjem števila zlogov v verzih (8-9).
Nekoliko nerodno si se izrazil tudi v zadnjih dveh verzih zadnje kitice; tudi nekaj ločil bi bilo treba urediti ...
Za ilustracijo:
original
Tam zgoraj kjer kraljuje misel,
se védenje razrašča z leti,
močvara pusta in grušč kisel
razjeda željo s slabimi obeti.
Kje strast je, kje so lepe sanje,
ki mladiko ženejo v nebesa?
Komu zahvala za to potovanje
iz mladih brajd do mrtvega telesa?
Če kaj ostane, to je tvoj objem
besede plahe in tvoj krik prešerni,
ki mu sledim, o njem zapojem,
od zore rosne do zvonov večernih.
Le rima te bo slišala še biti,
ko v prsih boš venelo trudnih,
(((v duši boš spominov siti
jih zibal ranih nadebudnih.))) ?? ...srce je samostalnik srednjega spola ;)
>>>
metrično poenotenje:
(Opozarjam, ne zameri, to ni moja predelava tvoje poesmi, je le ilustracija metrične izboljšave, zato je besedilo ponekod spremenjeno ... ) Gre le za prikaz, ne vsiljujem spremembe, pač smernica za vnaprej.)
Tam zgoraj kjer kraljuje misel,
se védenje razrašča z leti,
močvara pusta in grušč kisel
razjeda s slabimi obeti.
Kje strast je, kje so lepe sanje,
mladika z njimi zre v nebesa?
Za koga zdaj to potovanje
iz brajd do mrtvega telesa?
Če kaj ostane, tvoj objem je,
besede plahe, krik prešerni,
in mu sledim, mu glas moj poje,
od zore do zvonov večernih.
Le rima slišala še biti
te bo, ko v prsih boš venelo
in v duši boš, spominov siti,
postalo mirno, trudno, belo ...
LP, Lidija
Poslano:
17. 09. 2017 ob 13:57
Spremenjeno:
17. 09. 2017 ob 14:20
Tvoje pripombe so povsem na mestu. Pesem je nastala na mah in taka tudi ostala. Glasbo že ima in je ena redkih, ki ji glasbe nisem napisal sam ampak Boštjan Soklič.
Vsekakor bom sedel in preštudiral, po po vsej verjetnosti, če dovoliš, pripombe tudi upošteval.
Hvala, Lidija!
Andrej
Absolutno, da dovolim, saj je pesem drugače taka, da bi bilo prav škoda, da je zaradi "brzine" ne bi izpostavili ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrej Kokot
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!