Ko misel ne ve, kam bi verze vložila
in ko se vsakdanu v bok vtisnejo sanje,
je čas za odhod, za korak, potovanje.
Ob zori! Takoj, ko se bom prebudila.
Doma je lepo, a me vabi svet širni
in kliče, naj slike njegove pogledam,
naj morja preskočim in tu ne posedam,
naj vdihnem zrak divji, popotni, nemirni ...
O, rada bi šla, a ni vsak čas res pravi!
Zato rečem: svet, ne ustavi se, pridem!
Odmik mi podlago za pot naj postavi.
Ko čas bo, spet ritmu vsakdana uidem
in šla bom brez teže, kot v plesni predstavi:
na pot. Tam se s sanjami svojimi snidem.
Krasno, Lidija! :-)
Odveč besedo je tu reči,
saj te nam govorijo same,
a če že bi moral kaj dodati;
sonet je spev in vonj omame ...
Lp, Sašo
Kako dobro te razumem. Prelep sonet. Čestitke.
lpb
Lidija, prelep sonet:) potovanje, korakov poti, tja kjer ni še stopinj, nenehno iskanje.
lep pozdrav, salke
Pozdravček, Lidija, mislim, da bi oklepaj (sonetek po naročilu) sodil bolj h komentarju, ker Potovanje je super naslov za tvoj novi sonet. Kaj meniš?
Lp, Ana
Seveda .
Ali pa še v komentar ne, saj je podnaslov pomotoma tam, priznam, površnost.
Lp, lidija
Čestitke k tekočemu in sporočilnemu sonetu, ki nas vabi v potovanje,
Ana
uu, ta je pa res lepa
Lidija, sjajna! Čestitam ti na pesnitvi, lahek korak naj tvoj bo vsak.
Lepe praznike želim tebi in tvojim.
Lep pozdrav,
salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!