
Ko misel ne ve, kam bi verze vložila
in ko se vsakdanu v bok vtisnejo sanje,
je čas za odhod, za korak, potovanje.
Ob zori! Takoj, ko se bom prebudila.
Doma je lepo, a me vabi svet širni
in kliče, naj slike njegove pogledam,
naj morja preskočim in tu ne posedam,
naj vdihnem zrak divji, popotni, nemirni ...
O, rada bi šla, a ni vsak čas res pravi!
Zato rečem: svet, ne ustavi se, pridem!
Odmik mi podlago za pot naj postavi.
Ko čas bo, spet ritmu vsakdana uidem
in šla bom brez teže, kot v plesni predstavi:
na pot. Tam se s sanjami svojimi snidem.
Krasno, Lidija! :-)
Odveč besedo je tu reči,
saj te nam govorijo same,
a če že bi moral kaj dodati;
sonet je spev in vonj omame ...
Lp, Sašo
Kako dobro te razumem. Prelep sonet. Čestitke.
lpb
Lidija, prelep sonet:) potovanje, korakov poti, tja kjer ni še stopinj, nenehno iskanje.
lep pozdrav, salke
Pozdravček, Lidija, mislim, da bi oklepaj (sonetek po naročilu) sodil bolj h komentarju, ker Potovanje je super naslov za tvoj novi sonet. Kaj meniš?
Lp, Ana
Seveda .
Ali pa še v komentar ne, saj je podnaslov pomotoma tam, priznam, površnost.
Lp, lidija
Čestitke k tekočemu in sporočilnemu sonetu, ki nas vabi v potovanje,
Ana
Lidija, sjajna! Čestitam ti na pesnitvi, lahek korak naj tvoj bo vsak.
Lepe praznike želim tebi in tvojim.
Lep pozdrav,
salke
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!