Stara sem bila med 5 in 6 let, ko me je mami vozila svojim bivšim partnerjem Jožetom v vas Kopačnica. Hiša je bila v gozdu - torej bili smo v središču narave. Imela sem kaj videti. Pri hiši: pot do podstrešja je vodil klanec po katerem sem se spuščala kot po toboganu - seveda sem imela hlače vse umazane. Na podstrešju so bile doma divje ose, na enem od tramov sta bili dve kači, imena se ne spomnim. Pred hišo je bilo nekaj jablan na katerih poleg jabolk so bili prekrasni polhi - gledala sem kako so si privoščili jabolka. Jože je imel pet ovac v ogradi. V gozdni dolini je tekel potok, ki je prijetno šumel. Po gozdnih poteh si videl kar nekaj močeradov. A za mene so bili najbolj zanimivi polži s hiškami - veliki in mali. Nabirala sem polže in jih dajala v škatlo brez pokrova, naslednje jutro polžev ni bilo več. Neki večer je prišla do hiše na obisk velika krastača - takrat sem prvič videla žabo.

Pri stari hiši,
igra gozdnih živali -
jutranja megla.

Кристина Анастасия Верас Брзин