KLIC  NARAVE

Kamor koli obrnem svoje lice,

željno tistih srečnih dni,

ko si je nategovala prozorne nogavice

na lačna bedra željnosti.

Spomin se je naenkrat zataknil

za en švrk te nežnosti

in še in še se je ponavljal

v mojem  srcu življenjskosti.

Že par noči ta tišina razburljiva,

mi san v srcu ne ponudi mir,

mogoče je pri njej enako,

saj sva si podobna kakor vsaki vir.

Oba sva isti čas prijela mobi,

ki bo povezal misli dveh,

nikoli nočeva besede čuti,

da je med starejšimi ljubezen greh.

tomi