Počasi me ovija vonj jeseni,
zagrne žar mladosti, nje svetlobo,
odene prsi v žalostno mehkobo,
glej, prhlost sem, nekoč steber jekleni.
Saj zdaj se ne naslanja nič več name,
kar je iskalo vzgon za perutnice,
zajadralo z domačih gnezd prek žice,
ki jih raztegnemo za varnost mame.
Iz drugih rok si spletejo višine,
dviguje v let drugačna jih bližina,
le redko vračajo se do topline,
kjer je med trhlostjo njih korenina,
s katere so pognali v svet, v daljine.
Izpita se opijam od spomina.
Irena, to, to, krasno! :-)
To zdaj ni več le pot obeta,
to avenija že je šir soneta,
to zdaj ni več otiš skakljavi,
to reke širne slap je pravi ...
Lp, Sašo
Irena, lepo tkanje misli.
Lp, salke
Irena, berem, berem čudovit sonet ... Grenkoslad ... kakšno bogastvo misli ti je porodila ta strupena rastlina z vijoličastimi cvetovi in rdečimi jagodami ...
Lp, koni
Čudovit sonet, Irena, prava mojstrica si postala!
LP, mcv
Sašo, prav lepa hvala za rimarke dotik :)
*
Salke, včasih se zgostijo v fresko ;)
*
Domišljavec, hvala :)
*
Koni, hvala, še malo pa bom morda sama tkala brez prevelikih vozlov ;) A učiteljico kot si ti, še zmeraj potrebujem . :)
*
MCV, če pohvali mojstrica sonetov, kakor si ti, potem pa zna še nekaj ratati iz mene :) ;)
*
Včasih ta sladka vez med materami in otroci - zagreni. Včasih se stanjša, včasih raztegne......Pa saj tudi sonce ni vsak dan enako toplo in enako rumeno . :)
Hvala vsem, ki ste oglasili, vsem, ki ste pesem prebrali, jo berete, jo boste brali.
<3
Objem
Krasen sonet, Irena. Zelo se me je dotaknila vsebina.
Hvala, Triglav.
Še dobro, da imamo spomine, kajne in da shranimo predvsem lepe. :)
Lp
pi
Ko postaneš mama, si za zmeraj, tudi ko otroci odrastejo - zdi se mi, da tej temi sonet zelo ustreza in še izpeljala si ga odlično, čestitke,
Ana
Irena, tvoj sonet se mi zdi prekrasen v svoji grenko sladki lepoti in resnici.
Topel objem,
Majda
Prav lepa hvala, Ana.
Lp
Mati
Majdka, hvala <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!