ŽIVAL V MENI
neizgovorljiva so imena semen, žival s
plimo v ustih, ki spiš pod vejevjem srca!
zanikane so vriskajoče oči zvezd in pod
vsako prešito odejo bedi kak tomahavk.
moji plezalci imajo sivolasa bedra in tik
pod vrhom svete gore so pojoče votline,
v katere je ujeta blazna pajčevina sveta:
le očaki na cvetočih kotalkah pridemo iz
njih živi. zganjaj hrup, žival, naj se nebo
razpre in naj večerne opice popadajo z
nebes kakor vetrnice, kakor sopomenke
mrzlih poljubov! moj vrisk je žilav kot kri.
Bemo mast, si dober.
Utišanost, hladnokrvnost, strah v prepletenosti iskanja in dognanja resnice arhetipa, ki se izvije kakor krik, v borbo.
Čestitke.
lpt
opa! dobro si to upovedala.
hvala in lp.
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 27. 08. 2017 ob 20:25
- Prebrano 797 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 200.87
- Število ocen: 8