Iz oči veliko solzá je prišlo,
sonce boža svoje nebo.
Ker nje ljubiti ne smem,
tvoje srce ujeti grem.

Naj se iskrica ponovno vžge,
rad bi, da s tabo mi uspe.
Samo ne reci, bolečega ne,
ker domine podrla, bi mi vse.

Dolgo po tebi sem hrepenel,
pesem o tebi, v mislih si pel.
V najinem objemu zaspi;
obraz, si dotikov želi.

Nekaj ne da mi zdaj mira,
ti si za srečo edina izbira.
Zgodovina od nekaj me bega,
vse tja do privlačnosti sega.

Ne bom ti pustil, da to zapraviš,
kar z mano lahko nadoknadiš.
V ta odnos te ne silim,
skoraj sam sebi se smilim.

Ker poljub bi vrnil ti rad,
naj priložnost ne pade v prepad.
Če vozel strahu, sedaj se odveže,
potem lahko roka k tebi seže.

Mišel Žafran, Narfaž Lešim