staro zdrgnjeno kitaro
je preraslo tisoč rož
divji pevec kuje pesmi
ki jim trezni niso kos
nič zato če par besed
pade iz ušes na tla
kamor padejo požene
venec drugih do neba
rad verjamem da je vroče
beli maski na obrazu
mnogi so se z lahko zmago
vnaprej zapisali porazu
luč na steno riše sence
rime segajo v razum
z znojem izpuhti iz kože
vsa ošabnost ves pogum
a v ustih čakajo pohvale
in misel ki ne sodi tja
kjer se drobno sled resnice
le za stisk roke proda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!