Pojdi že, pojdi kakor maček,
potiho, zagrabi in okleni,
stresi svojo lačno taco,
da se nasiti bližine.
Vidim kako polziš,
kako zdrsneš pod kožo
njenega mišičastega hrbta.
Prsti sunkovito grabijo
po črno belih tipkah,
v glasu hrepenenje,
žar, vročina.
Stalil si me,
pronicaš kakor jesenski dež v luknjast šuh,
vlažiš me počasi,
po stegnih ledeni in ježi se mi koža,
tvoj raskavi glas mi praska po jajčnikih,
Utripam
Kaplja od mene.
Norost.
Dal si ji tri paradajze.
Zdaj ji boš dal še dušo
in sebe- to ni še nič,
dal ji boš vse,
ker ti nisi materialist.
Pojdi že,
ne morem ti gledati v oči,
pojdi že,
ne dotikaj se me.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!