ne boj se zatona repatih laži
ne boj se poplave na roki stremenja
ne boj se oblakov zapite noči
ne boj se ne boj se osata žarenja
vrtovi so prazni in krožnik molči
pogledi sedijo volčjak me preganja
le glava ponosno nad luno lebdi
ko kamen razpada in plazi se kanja
ne boj se pomladi drevesnih moči
ne boj se dotikov pod plaščem hotenja
ne boj se kričanja zalite zeli
ne boj se ne boj se žlahtnobe gorenja
lepo pesem si ustvarila!
:)
lp
domišljavec
lepa lepa, presenetljiv stil ;)
razočaral me je zaključek: "ljubezni trpljenja".
Vem, da se lepo rima, samo tako zelo klišejsko in tebi čisto nič pisano na kožo-
A se da še kaj popravit???
LP, Lidija
Na koncu prve kitice imam "osata žarenja",
na koncu tretje "bližine gorenja".
Bolje?
Hvala in lp,
Vesna.
Poslano:
17. 08. 2017 ob 13:18
Spremenjeno:
17. 08. 2017 ob 13:19
gorčine gorenja :-)
oziroma še iščem :-)
žlahtnobe gorenja :-)
menda je to to :-)
Kaj pa "razvrata gorenja" ?
mucamaca, hvala za dober predlog, le preveč določen se mi zdi ...
Aha, razumem ... Želiš verjetno nekaj bolj pomensko odprtega ... No, kakorkoli. Pesem mi je res zelo všeč. Prav odlična je! Z žlehtnobo ali čim drugim ... ;)
Lp, mm.
Bravo Vesna, lepo. Si pa izbrala eno najtežjih rim (-enja) kar v dveh kiticah. Sploh ne vem, če obstaja v slovenščini kak glagol s to končnico. Jaz se je izogibam kot hudič križa (če malo pretravam). Ampak si speljala vsebino tudi skozi to težavo, kar je najbolj pomembno. Lp M.
Hvala vsem.
Lp,
Vesna.
Vesna, se pridružujem mucimaci...pesem me je navdušila.
Lep pozdrav.
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!