moje življenje urarja
»In večnost ni nič drugega kot odrešitev časa, je
v nekem pogledu njegova vrnitev v nedolžnost,
njegova sprememba nazaj v prostor.« - Stepni volk, Herman Hesse
v bivanju je čas struktura po kateri ni izletov
je slap ki se ga ne da ustekleničiti
je tičanje jamskega človeka v grmu
ko preži nad divjim zajcem
je viseča mreža dveh zaljubljencev
ki bi se ob stiku s tlemi soočila z realnostjo
je pijanec ki v steklenici išče mladost
je zorenje jagod ki umira na brbončicah
je slika že davno mrtve pokrajine
je tihožitje bogov neba in pekla
je kletvica razkroju
je kislica posušene limone
je razmnoževanje insektov ki so
preživeli izumrtje dinozavrov
je orgazem razsvetljenih možganov
je maraton umetnikov v nesmrtnost
je praktična šala suženjstva
je pepel potopljenih spomenikov
je sarkofag neutelešene mumije
je top nož v trebuhu noseče kurbe
je gumitvist fantazije
je s kredo zarisana kletka
je luknjast natikač poln mravelj
je pajčevina zgodovine in tega kar se ponavlja
je več kot kazalec ki odšteva teden
je en korak pred samim seboj
ob preboju časa v smrt
bo eksplozija stopljenih številk dala
novo priložnost premici obstoja
iz kock neskončno majhnega se bo
vnovič gradil konstrukt velikih pokov
in kot že prej
bodo naključne reakcije odmevale v prihodnost
pod pretvezo unikatnih replik božanskih misli
metuljev efekt bo skozi milijarde let
burkal razum in vžigal vero v red
saj se bo zgodila ravno prava mera drobnih slučajev
ki bodo dajali vtis načrtne povezanosti s tokom usode
medtem ko se bo pod vsemi plastmi
mimo radarjev
ležerno plazila entropija
ter počasi kapljala v degeneracijo
in kaos
ampak še vedno se bo našel nekdo ki bo zastavil vprašanje
»kolikokrat je umrlo vesolje da se je lahko rodil človek?«
Brave one, ki sledi ognju.
*
Ja, spet jaz. Redko me pustiš nedotaknjeno. :)
Drezaš v slutjne, ki me begajo in jih ubesediš.
Brezčasni pozdrav
Kaj čem, ljubim animacijo. Vsaj mislim, da je prva poved letela na mojo profilno sliko. Če ne, pol sm kiksnil in ostajam izgubljen.
Drezam v tisto malo kar vidim in se trudim zajet v čutnost besed. Čeprav zmeraj bolj dvomim v sebe, je pisanje zmeraj lažje. :)
Tvoje življenje urarja se bere kot pogled v fin (ali pa tudi ne tako fin) mehanizem vesolja. Si me prepričal ... vesolje je samotno in mrzlo in super lepo. :)
Poudarek na lepo. =).
Pesem s citatom in uvodnim nizanjem kaj vse je čas, preide v prepričljivo napoved, ko se bo vse preobrnilo, razkrojilo in nato znova ponovilo - apokaliptična pesem z zelo pomenljivim zaključkom,
čestitke, Ana
Uf, ta me je pa zadela.
Res lepo konstruirano ... pa še Hesse na začetku. Bravo!
Hvala, Mladi.
Mislim, da sem v tole, oziroma zadnjo "trilogijo", dal vse kar sem še imel.
Zdaj pa pavza ali pa v ponikalnico. :)
Lep pozdrav!
Pa ne, to je ta cikličnost, te faze ... pavza je fajn, sploh kratkoročno ... ampak ko si se enkrat obsodil na pisanje, si že vpet. :)
Ali pa kako drugače ... biti ponikalnica ima tudi svoje čare. :D
Uživaj!
Čestitam za podčrtanko, z velikim intelektom napisano, natančno nizanje izginjanj, katere želimo zadržati, vsaj tako dojamem tvojo pesem.
Lep pozdrav, salke
Hvala, salke. =]
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
- 14. 08. 2017 ob 17:59
- Prebrano 912 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 292.3
- Število ocen: 15