ki z veličastnim rilcem srkaš ambrozijo besed;
le kje si, kraljica kužnih znamenj, ki vrtoglaviš
med steklenimi žirafami? ti, ki z rokami v srcu
veslaš kot srna skozi raskavo plimo vsakdana!
kje si takrat, ko ti v mišičevju zalajajo jegulje in
se poletje zlepi z ivjem tvojih ustnic; ko se nate
vzpenjajo kilavi žrebci, ko pojoča bodala mrzlo
brenčijo okoli tvoje avreole? si v lutnjah mesa?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!