Papirnata streha ne nosi dežja,

so listi opeka in senca za dva.

Na liste narišem še dvojno srce,

eno záme in drugo za té.

Vsa okna prinašajo jasno nebo,

le eno je b'lo záme in drugo za njo.

V zidovih so niše in odprtine,

ki vežejo nas do nebesne modrine.

Res daleč pod listi jaz hodim sam spat,

tam nimam ne oken in ne vhodnih vrat.

Kjer veter zapiha, zatuli, zaveje

jaz vidim v svet, ki je čudóvit brez meje.

Pri temelju v zemlji se hiša začne,

s papirnato streho v nebo se odpre.

Med belimi listi pa bije srce,

 eno záme in drugo za té.

domisljavec