Zvok potuje z reko.
Kot pajčolan se vije
nad ozkim telesom.
Odmeva za zadnjim okljukom,
predrami življenje,
da postane mehko.
V svojih stopinjah
izvablja boke.
Ne štejeva korakov bližine.
Izgubljava se
s cigani v zraku,
v objemu violine,
ki igra
za šepetanje najinih oči.
Ne želiva stran.
Počasen korak
postaja še počasnejši.
Vsak utrip,
vsak dih je najlepši,
kot sapa zasanjanega vetra.
Pijeva sleherno kapljo.
Nisva le midva,
sva reka,
sva melodija.
Ko se zaveva trenutka,
se pojavi čas.
Padeva nazaj v prostor.
Kar je bilo poznano,
postane tuje.
Morda še kdaj poiščeš tisto reko,
tisti čas brez časa?
Salke, uživala sem v branju te tvoje lirike. Iskrena je in polna dobrih metafor. Vendar mi žilica ne da miru, da ti ne bi nekaj namignila: mislim, da bi nekatere klišejske izraze lahko nadomestil z drugimi. Npr. nežnost , minljivost in da bi pesem nekoliko zgostil, bi se moral otresti dolgih pojasnil.
Tudi zaključek bi jaz skrajšala, če bi bila na tvojem mestu.
Npr: Morda še kdaj poiščeš (poiščeva tisto reko ...) Kaj praviš? Ampak, to so samo moji pomisleki, sicer pa boš sam najbolje vedel.
Lp A
Andrejka, hvala za branje in veseli me tvoj odziv ob branju. Imaš prav, s tvojimi predlogi sem jo zgostil, izločil par klišejskih izrazov in skrajšal zaključek.
Upam, da je boljša sedaj.
Lep pozdrav, salke
Andrejka, se pa veselim mnenja o tej različici pesmi.
Lp, salke
Zdaj se mi zdi boljša, a si moram vzet čas, da napišem tehtnejsi komentar. Se oglasim kasneje.
Ciao
A
Tudi meni je všeč. Teče in se ustavi, pa spet teče. Tok mi je blizu, tudi sama žuborim podobno. Z večnim vprašanjem - se na postankih prepoznamo?
Morda bi violina prvič - lahko postala gosli ? Ali pa violina drugič - melodija?
Kot verjetno tudi ti - čakam na Andrejkin komentar.
Lp
pi
Pozdravljen, salke!
Slike, ki si jih nanizal so prav veličastne. Pesnikova čustva potujejo skozi prostor in čas, kakor dihanje skozi telo, dokler se v omami trenutka ne zlijejo v eno. Je samo še zavedanje dane lepote in sreče, ki ju nudi trenutek. Pesem, ki nagovarja k dojemanju danosti, pa naj bo ta še tako izmuzljiva. Všeč mi je prispodoba 'reka, ki se kot pajčolan vije nad ozkim telesom' ... in 'odmeva za zadnjim okljukom '(op. m. spola), razumem, da se razlije v zadnji zavoj? Všeč mi je... 'izgubljava se s cigani v zraku...' - nekaj prvinskega.
Pred verzom ... ne štejeva korakov ... bi jaz dala presledek. Glede dosledne rabe ločil bi ti namignila, da se drži pravil, vsaj tako svetujejo uredniki, če boš kdaj pošiljal na natečaje ali delavnice. Dovolila sem si popraviti obliko in ločila, če ne boš zameril. Lep dan še naprej in na naslednje branje!
Andrejka
Zvok gre (potuje) z reko.
Kot pajčolan se vije
nad ozkim telesom.
Odmeva za zadnjim okljukom,
predrami življenje,
da postane mehko.
V svojih stopinjah
izvablja boke.
Ne štejeva korakov bližine.
Izgubljava se
s cigani v zraku,
v objemu violine,
ki igra
za najino šepetanje oči.
Ne želiva stran.
Ne želiva hitreje.(To bi jaz črtala)
Počasen korak
postaja še počasnejši.
Vsak utrip,
vsak dih je najlepši,
kot sapa zasanjanega vetra.
Pijeva vsako kapljico trenutka (sleherno kapljo).
Nisva le midva,
sva reka,
sva violina.
Ko se zaveva trenutka,
se pojavi čas.
Padeva nazaj v prostor.
Kar je bilo poznano,
postane tuje.
Morda še kdaj poiščeš tisto reko
tisti čas brez časa?
Andrejka, hvala ti za predloge, ki so zelo na mestu, tako da jih rade volje upoštevam. Hvala tudi za lepo mnenje o pesmi. Ja, se je zlila iz mene kot reka.
Lep dan ti želim.
Lp, salke
lepa pesem,
mislim pa, da je Andrejka predlagala v prvem verzu:
Zvok potuje z reko
in v trinajstem verzu druge kitice:
Pijeva sleherno kapljo
Oooo saj res, hvala ker si me opomnil, triglav. Bom popravil.
Irena, hvala ti za bližino, upoštevam tvoj predlog o melodiji, drugače bi pa pustil violino.
Hvala vsem,
Lep pozdrav, salke
Čudovita, brezčasna! Predzadnji verz je treba opremiti z vejico; nekoliko me zmoti samo "za najino šepetanje oči" - veliko lepša formulacija je "za najin očesni šepet". Šepetaje čestitam, Sara
Hvala Sara za bližino in branje, komentar za popravke. Vejico sem dodal, a ne mi zameriti, mi je bolj všeč šepetanje kot šepet v tem kontekstu (po mojem je bližje brezčasnosti, nekem trenutku, ki traja brez ujetosti v čas; se zaustavlja in zaustavi v trenutku).
Lep pozdrav, salke
Sprejeto, potem bi bilo pravilneje, da napišeš "za šepetanje najinih oči". Samo še to prišepnem, pozdravek, Sara
Sara, hvala za pomoč, bom popravil.
Pozdravek, salke
Najlepša hvala za podčrtanko, Andrejki in Sari za vse predloge za izboljšavo pesmi:)
Moje čestitke, salke:)
Pozdrav,
Mirko
Hvala ti puno na tvojim rijećima podrške Mirko:)
Pozdrav, salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!