Najbrž korakam

Čigave pete bi sicer sama slišala na ulici

V moji glavi

Odmeva odločen korak neke ženske

Ki ve kam in zakaj gre

Nekdo jo čaka

Tam je

In čaka nanjo

Zato ker je razobesil perilo in skuhal kavo

Ni nujno da je ljubezen (kot z menoj)

Življenje v čakanju

In v korakih ki vedo h komu vodijo

To gotovo niso moji

Le zazdelo se mi je da korakam

In da obstajam

V mestu in stanovanju v katerem me čakaš

Tudi najino perilo ni razobešeno

Na terasi s sončne strani ulice

Tega jutra

To ni moja hoja

Jaz ne korakam tako odločno

Ne korakam sploh

Vkopana sem na mestu za misel

Kako bi se bilo moč vračati domov

Na komaj skuhano kavo

Pijeta jo zdaj na terasi poleg ulice

In ne vidiš da stojim na drugi strani

Skrita v senci (vedno v senci)

S pogledom prikovanim na vajino perilo

Obešeno kot vesele zastave

Na zakonskem karnevalu zaprtega tipa

(strogo prepovedano za pesnice in ljubice)

Nimam pravice da potrkam

Niti z izgovorom da sem zgrešila vrata

Nimam vstopnice v tvoje življenje

ne izhoda iz svojega

Marko Skok - Mezopotamsky