
Odtavam
da ne slišim
kako zemlja
tepta hiše
odtavam
v miselni krog
kjer je prostor zate
in tudi zame
ob reki si hladim
vročico v zraku
ki pritiska kakor ogenj
in kadar se opečem
se zvijem še bolj
v hlad in tišino
nisem vedela
da se besede
morajo braniti
kot nedolžni
na sodni klopi
trgam čas s teboj
od tistega časa,
ki nama je dano
ne iščeva
le hočeva
da traja
življenje
Lepo, Irena! :-)
Le sprehajaj se v mislih,
molk besede dobro dene,
ko potapljaš se v tišino,
se odstirajo koprene ...
Lp, Sašo
Lepo pozdravljen Sašo
Vesela sem tvojega komentarja. Ja, v tišini je veliko, tudi besed.
Želim ti lepe dni, Irena
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!