Skrila sem v zadnji kotiček srca
tebe,
kot nežno otroško misel,
ki se mi ni znala približat.
Zavila sem v večnost,
bežno dotaknjene ustnice,
da bi jih vedno videle moje oči.
Nasmej se, ko te gledam
z večnim oboževanjem.
Nikoli ne boš vedel,
kako lepa bi bila s tabo.
Veš, ni ogenj tisti večni…
žerjavica je, ki v srcu tli,
kot želja… ki je večni mir.
Ne, ni nemir tisti,
ki trajno boža nek spomin...
je spoznanje,
kjer ni pomemben čas,
ko gledam te z nasmehom
in ti pomežikneš mi nazaj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!