Pogled iz daljave prelistava stare fotografije, tiste že razvite iz predala na dnu kredence. Ustavi se v očeh, ki stečejo solze v tolmun, žubori otožen pogled iz dna struge. Z iztegnjeno roko prinaša utopljenca, ki živi spomin, ne izpira. Šel bi, odšel naprej, prosi naj ga spusti, splavi naprej, da se izteče, izhlapi do rojstva. Slišim zibelko. Predal je odprt, na dnu kredence.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!