Raztrosam dišave
ne kažem s prstom nazaj
oblečem obtolčeno sredico
ter ji podarim skorjo
verjameva v dotik
v skledi mojih rok odmev
mežik očesa posrka resničnost
mimo zbeganih poti
počasi vstopa skozi zaraščen čas
tople dlani naučim trkati
a dokler vedriva
bo svetloba moje luči
bdela na popek
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!