Razlika je očitna.
Hodiva po svetlobi,
tako daleč od pekla.
Imava le nebo,
strme stopnice v raj.
Temne robidnice
so kaplje krvi.
Sipko prelivanje.
Zarzamora tvoje duše.
Ne vem,
do kje sem jaz.
A naprej si ti.
Večinoma se vračamo sami.
Skozi odprta vrata sanj.
Ne skrbi zame.
Vse, kar si nazadnje rekel,
je moj dom.
Ostala sem na varnem
v tvojem poljubu.
Ah, kaj naj rečem ... osupnem ob tolikšnem liričnem izlivu. Krasna pesem, polna imenitnih podob.
Lep dan
A
Hvala, draga Andrejka...in...upam, da tudi ti v tem poletju odpiraš vrata sanj...saj veš, kje je spravljen ključ...
...ooooobjem,
VSE Dobro,
M. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!