Konec gorja, spominov in bolezni.
Konec sladkobe,
ti divji let zavesti.
Mračnih dni
in veliko več veselih.
V splet pasti, korakov tisočerih.
Lune sence in neba oblačna.
Morja gora,
polja siromašna.
Debele pesmi,
sanje spet velike.
V vizijah ladje so in morja stare slike.
Poslano:
23. 07. 2017 ob 09:54
Spremenjeno:
23. 07. 2017 ob 10:07
Izrazoslovje v tej pesmi se mi zdi kar zanimivo.
Gaj, če si se namenil pisati rimane pesmi, se moraš bolj potruditi.
Sicer ena sama rima v pesmi bolj moti kot koristi (velike - slike).
- bolezni - zavesti
- veselih - tisočerih
- oblačna - siromašna
vse to namreč niso rime (vsaj ne točne).
Pri rimanih pesmih tudi ni v navadi, da pesnik uporablja tako sodoben, že kar hermetičen slog, kot ga uporabljaš ti.
Nerazumljiv mi je verz "ti divji let zavesti" - si mislil kot nagovor "ti, divji let zavesti"?
Najprej govoriš o koncu (raznih stvari), nekako nelogično se mi zdi "mračnih dni in veliko več veselih - kaj veliko več veselih? Obeh ne more biti konec, zato pri drugih manjka glagol.
Dvakrat se ponovi beseda morja, in lahko bi še kaj omenila ...
LP, mcv
Pozdravček, Gaj JC, morda bi poskusil to pesem preobraziti v prosti verz - poskusi, morda ti bo sama povedala, kaj ji bolj ustreza. Sicer pa se strinjam z modricvet, da pisanje rimanih pesmi ni tako enostavno in pa: tudi v prostem verzu obstaja zvočnost, notranje rime, metafore ... omogoča večji razmislek o pomenu in zgradbi pesmi, ki jo moraš vsakič na novo izumiti.
Le toliko, tukaj smo, da si pomagamo ali pa vsaj delimo mnenja,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gaj JC
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!