Zelo dober, sočen in udaren začetek, malo zmoti samo dodatek "prispodoba" - so prispodobe klatežev ali so ta pravi klateži? Zakaj ne samo samo "načeti klateži", če že ne, pa "kot klateži", bo veliko bolj jasno, kaj želiš povedati. Dalje nekoliko zmoti raba "zloženi v zločin" - zloženi? Ne vzbuja podobe, misliš "udeleženci zločina". Zelo duhovito: "prebavljeni v metaforo", neposrečeno pa: "od lažnega upanja slepil" - kaj želiš povedati? Misliš: "zaslepljene od lažnega upanja" - a tudi to je čudno, če govoriš o ploščicah ... Namesto "nobenih obiskov" raje "neobstoječih obiskov". "Neutemeljeni geniji"? Misliš "nerealizirani"? Haha, "mikser prenesenih pomenov", duhovito! Raje "oliv poceni martinijev", lahko tudi "cenenih". Ne "od obroka s čevapi", temveč "po obroku čevapov". Zaključek predlagam: "Karkoli pomaga da ji ubežiš/je vredno obdržati."

Načete prispodobe klatežev, ker niso dejanski klateži, ampak so obnašanje in dejanja temu primerno, in počasi pelje v neizogibno (zato načete).

Zloženi v zločin, tu sem hotel povedat, da izkušnje, njihova dejanja, okolica in razmerja, sestavljajo njihovo usodo/prihodnost. Sem spremenil v zločince, se mi zdi bolj razumljivo.

Lepljive ploščice od lažnega upanja slepil - slepilo je alkohol s katerim se zadevajo, da ubežijo ali ustvarjajo iluzijo o sebi, svojem življenju. Lepljive ploščice so zaradi kozlanja od tega slepila.

Neutemeljeni geniji, ja, lahko bi bilo nerealizirani. Tu sem mislil predvsem na gobcanje pijancev/pametnjakovičev, ki jih nihče ne izpodbija. 

Zaključek, ki si ga predlagala, ne razumem najbolje. "ji ubežiš" si verjetno mislila beznici? Nisem mislil, o bežanju pred beznico, ampak da ubežiš življenju, in da je vseeno če ubežiš v beznici, ali kakorkoli drugače.

Hvala za popravke in predloge.

O.k., potem predlagam za zaključek: "karkoli pomaga da mu ubežiš,/je vredno obdržati".

Sprejemam tvoje "načete prispodobe", "zloženi v zločin" pa še kar ne grejo v uho, ker besedna zveza ne izraža tega, kar si želel povedati - predlagam "namenjeni", še bolje "rojeni" za zločin oziroma zločince; o.k., potem napiši samo "lepljive ploščice - slepilo lažnega upanja" (ker tako, kot je zdaj, ni razumljivo); aha: najbrž misliš "samooklicani geniji"? Malo še razmisli, ker je pesem res dobra, pozdravek, Sara

Sem zadovoljen s tem, da je dobra Sara, kaj več pa od mene ne gre pričakovati. Hvala za nasvete :).

Okej, se vračam na ta pijan prosti dan še enkrat k tej pesmi. Z zamudo.

Lepljive ploščice sem popravil, tu imaš verjetno prav z razumljivostjo.

Kar se tiče "zloženi v zločin/ce", bi mogoče lahko spremenil v "usojeni v zločin", glede na da nas usoda porine v neko pot nad katero nimamo izbire?

"Neutemeljeni geniji" bi lahko zapisal tudi kot "samooklicani geniji", ampak neutemljeni ima neko večjo težo, se ti ne zdi? Tudi bolj pesniško in ambivalentno je, ravno tako to življenje ..

Lp,

nprJ

Pesem je zdaj veliko, veliko boljša, me zelo veseli, da si se je ponovno lotil! "Neutemeljeni geniji" je nerazumljiva (in zato neustrezna) besedna zveza - vprašaj se samo, kdo se "utemelji" za genija - nihče; kvečjemu se zanj kdo okliče iziroma se poimenuje "genij", se ponaša s svojo genialnostjo itd. Aha, mogoče bi lahko uporabil "nesojeni geniji" - ekola, to pa je dejansko pesniško in hkrati razumljivo! Tvoje orodje in orožje je jezik, zato se moraš naučiti z njim "rokovati" (včasih tudi jezikati :)). Ja, lahko je "usojeni v zločin", mi je všeč - dokler besedna zveza funkcionira, ni nujno, da je ustaljena. Vsekakor pa vztrajam, da iz zadnjega verza zbrišeš začetni "to". To je to, drugače zelo dobro, bodi lepo, Sara

Na koncu sem se odločil za "nerealizirane genije". Še najbližje temu kar sem hotel povedat.

Dubar bubar, hvala ti. In bom probal več jezikat, ja. :P

Ampak ... sori ne morem si kaj ... a ti vedno veš, kaj si hotel povedat? Resnično? Ker jaz ne. Vsaj ne vedno. Ne znam vedno ubesediti svojih občutkov. Lahko pa poskušam in je pesem sama po sebi razlaga. Pri meni to zgleda takole: pred mano lebdijo besede kot delci mozaika in jaz segam po njih, dajem jih na pravo mesto. Zakaj je prav to mesto v pesmi pravo, ne vem in me niti ne zanima. Tako pač je, tako čutim. Ko začnem čutiti drugače, pesem spremenim. Če tega ni, me nihče ne prepriča v spremembo. Torej - začnem vedno z navdihom, tudi s sliko, ki pa se z nadaljevanjem spreminja. Ne maram ustaljenih besednih zvez, čeprav se kakšna tudi zgodi. Ne maram vprašanj, zakaj je tako in kajnekisizabogamilegamislil. :-)

In ja, jezikaj. :-)

Lp,

Vesna.

holjadrija drom pom pom! jaz povem tisto kar napišem. a ni dovolj?

vesna, ti si naša!

Takole pravi dr.Zoran Pevec (tudi on je naš!):

'Že vsaj od srede 20. stoletja, če ne še od prej, se nobena literarna teorija ne vprašuje, "kaj je mislil avtor". Recepcijska teorija in readers response se ukvarjajo z bralčevo odzivnostjo, s horizontom njegovega pričakovanja, z estetsko recepcijo, podobno tudi različne kognitivne literane teorije. Z avtorjem so se ukvarjale sedaj že dolgo zastarele pozitivistične teorije! Enako se strinjam s samim ustvarjalnim postopkom.'

:)

V nadaljevanju je ob mojem komentarju dr. Zoran Pevec še zapisal:

"In ker je o literarnem delu potrebno kaj povedati, ga (ne)kam umestiti, se z njim ukvarjata literarni kritik (ta bolj v tem trenutku) in literarni teoretik (na daljše obdobje, s časovno distanco). Oba naj bi znala literarno delo zaznati, doživljati, analizirati, pojasnjevati, razlagati in razumeti, potem pa seveda validirati. A kot je malo dobrih avtoric/avtorjev, tako je tudi malo dobrih kritikov in teoretikov."

Zdaj pa je to pesem, kot se spodobi! Podčrtljaj, Sara

Hmm ... malo si me izgubila, Vesna ... Nič nimam proti neustaljenim besednim zvezam, prav nasprotno, ampak je zanje treba zelo dobro obvladati jezik, sicer gre za naključno plastenje, za katerega človeku ni treba biti pesnik. Lahko je seveda tudi plastenje umetniški postopek, celo vrhunski, a ta pesem ima vendarle rdečo nit, pripoveduje dobro znano zgodbo, ki ni rezultat naključnih podob. Tudi v tej pesmi so neustaljene besedne zveze, ki sem jih že takoj pohvalila, a nekatere so bile že takoj spretno napisane, druge so pa potrebovale še malo prejezičenja. Pesnikov inštrument je jezik - pozitivizem, narcisizem in še kakšen -izem gor ali dol - od tega ne odstopam in vam pošiljam lepe pozdrave, Sara

sara, tole je sicer off topic (brez zamere), ampak je pač tako, da nekateri mojstrsko obvladamo jezik. 

brez lažne samohvale, seveda.

:)

Vesna, razlikujema se v tem, da redko izhajam iz "občutka". Verjetno zato, ker sem začel s prozo in se mam še zmeraj v prvi vrati za proznega pisca. Poezija je zame samo trening, da ko bom enkrat končno zbrcal sebe v rit in začel pisat štorijo, ne bom zarjavel.

In zelo sem počaščen ob delitvi na vaše in naše, za progresivne mislece je to zelooo napredna opredelitev.

Hvala za podčrtanko in pomoč. bajbaj ^_^

Meni pa ravno to vaše / naše (ki je populistično in ničesar ne opredeljuje - ali pa vse?) ne štima. Glede na koncept našega dela, ki je že dolgo znan, se mi zdi zanimivo, da se odpira debata pod to pesmijo, ki jo je nova urednica (morda pa zato?) podčrtala. Kakorkoli, pesem.si gre naprej. V bistvu pri dodelavi pesmi - prepričana sem, da bi Zoran potrdil - ne gre toliko za kaj je mislil avtor, ampak kako je pesem zapisana in ali maksimalno izkorišča svoj prostor / besedje / atmosfero - delamo na posameznih pesmih in - no, morda pri Vesni in Daniju res ne velikokrat, ker ni kaj dodajati / odvzemati - pomagamo avtorjem - če želijo! - k dograjevanju senzibilnosti za lastno pisanje (v kaj se bo to razvilo, je pa čisto njihova stvar).

Lp, Ana

Jaz sem samo na naprimerjaneza (ne na urednico in ko pesem še ni bila podčrtana) naslovila vprašanje, ali vedno ve, kaj je hotel povedati in se pri tem navezala na njegov komentar tik pred tem. To je vse.

naprimerjanez, hvala za odgovor. 

Lp,

Vesna.

No, potem je pa tako vse OK,

lp tudi tebi,

Ana

V večini primerov vem in potem cenzuriram. Razen pri kakih čustvenih izbruhih ne, teh pa je, kot sm že reku, malo ker redko izhajam iz čustva.

In kein problem...

Lp

jaz vsekakor ločim med urednikovanjem in 'mentorstvom', oz. predlaganjem nekakšnih popravkov. prvo je ok, uredništvo portala izbere pesem, jo podčrta in utemelji svoj izbor, ki ga vedno z velikim veseljem preberem. drugo pa sodi kam drugam, morda na kakšne delavnice kreativnega pisanja ...,  tule pa mi deluje čudno in nepotrebno. sam sem vrsto let urednikoval in nisem nikomur pral pameti. če pa bi kak pisec rad strokovni nasvet, naj zanj prosi urednice.

zgolj moje mnenje.

in hop.

Moje mnenje pa je, da je mentorstvo (ki je težje delo ravno zaradi krhkosti pesnjenja, se strinjam) na pesem.si dobilo svoje mesto tudi v tem hitrem času (ko nekateri sploh nimajo ne možnosti ne sredstev za delavnice) in da se pri nekaterih izjemno dobro obnese tudi na daljavo. Sicer pa so razlike, vem, saj imam v več krajih redne delavnice že po 5 in več let ...

Lp,

Ana