zavedam se
da sem presegel samega sebe
iz ščeneta, ki je nekoč plašno
cvilil in bevskal na vsakogar
izza vogala
sem se preoblikoval
v kontrabas
ni bilo lahko
uresničiti želje
po dotikih, ki iz tebe izvabijo
neverjetne zvoke
ob tem pa ni potrebno nič drugega
kot prepustiti se
prepustiti se
vibracije nežno stresajo
in ne potrebujem povodca
za mano ni nikogar
ki bi moral kaj pobirati
ali zahtevati
hočem zveneti
uglašen s soncem
nič več pes kot ostali
ki ne morejo preživeti
brez svojih vogalov
in spomenikov
Krasno, modricvet, tudi jaz sem nekje na poti od ščeneta do kontrabasa ... zelo močni prispodobi, na videz zelo zabavno, pa tako globoko ... lp,S
Hvala, platanas!
Tu je precej odvisno od bralca - kako bo interpretiral to transformacijo - na sebi ali določeni drugi osebi.
Sprašujem se, ali res vedno potrebujemo vogale, ki jih markiramo/pljuvamo/uriniramo po njih in po drugi strani malike/spomenike/bogove, ki jih častimo in po tretji nekoga, ki čisti za nami/nam ukazuje/dovoljuje biti ...
No, pa dovolj 'razlage', da ne bi še o kontrabasu :)
LP, mcv
Lepa in zelo zanimiva
Drugačna od tvojih dosedanjih
Lepo je zveneti kot kontrabas,
brez spomenikov, to si tudi jaz želim!
Hvala tudi tebi, triglav!
LP, mcv
Izredno zanimiva pesem z mojstrskim zaključkom. Pošiljam modri cvet, Sara
Svetujem samo, da zbrišeš vejici(e), ker sicer ne uporabljaš ločil - naj bo poenoteno - in v prvi kitici uporabi srednji spol, ko govoriš o ščenetu ("ki je lajalo in cvililo"); pozdravek, Sara
Hvala, Sara!
Sama sedaj ne morem več popraviti, a lahko ti?
LP, mcv
Bom poskusila :)
Nisem našla funkcije - saj ni taka strašna reč, v primeru tiskane objave bo tako ali tako popravljeno. Modrocvetni pozdravek, Sara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!