Spomnim se
ljubezni,
ki krasila so
poletja,
čar počitnic,
rdečica,
ki je spremljala
početja,
julijskih noči,
ko gledala sva
mali voz,
ležala vznak,
iskat odšla
sva ga v travo,
ko je bil
že dolgo mrak,
kršila uro,
ki so starši
jo postavili
le za okras,
saj najino,
takrat poletno
tiho noč
je ustavil čas,
le jaz in ti
in julijske noči,
spomini večni,
neizbrisni,
ko metuljčki,
v travi sredi teme
spomni se,
občutki nepopisni
in nato
po isti lojtri
sem pomagal ti
v tvojo sobo,
si poslala mi poljub,
ko sam po cesti
proti domu nosil sem
na ustnicah sladkobo,
to bili so
lepi časi,
ki ne bo jih
več nazaj,
ni več želje prave,
kdo ve kje si,
le še okno tvoje je
odprto na stežaj …
by Mikla
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mikla
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!