INKARNACIJE

Izkoriščaš življenje vseh, a najbolj svoje
povečuješ dolg, ki je v večnosti le tvoj
ni to gostilna, kjer nisi plačal pivo
na koncu vsak okuša pekla znoj.

Živiš v svetu lastne preizkušnje
uravnat telo z duhovno večnostjo
al vaga k tlom te zopet potegnila
zabodla ost je lastno ti telo.

Ponavlja se življenje za življenjem
navojev do neba le malo še držiš
zdaj matica, ki jo predstavljaš
izpadla bo, zato tako besniš.

S svobodno voljo delil si tudi čustva,
ki naj zlomila bi to smrtno ost
razumeti znal le govorico si telesa,
a nisi čul napotkov iz nebes.

Vesolju zemlja je zdaj ozko grlo,
ker takih matic je na njej preveč
obtežena vsa z energijami ničnine
povlekla jih bo v ogenj svoj besneč.

Pred več kot dvanajst tisoč leti
je zemlja imela zadnji svoj pokop
prihaja novi Atlantidin kraj naproti,
čeprav žive tu mnogi kot sam Bog.

tomi