NAJDUBLJA NOĆ

 

Časak bijah li
Tu gdje glasa nema
I ne znam umiru li ponovno
Ili se rađaju
Pradjedovi


Časak bijah li
Na zemlji na koju ničice
Padaju hrastovi
Na kojoj možda pjevam
Sa urama nebeskim
Pa sam samo nečujna
Mehanika zvijezda


Blaženo zove me netko
Ni rano, ni kasno
Lelujam
Kao bijela krila rublja
Bešumno
Prema jutru lebdim

mirkopopovic

Talitha Jaguar

Poslano:
08. 07. 2017 ob 14:31

Lepa pesem, Mirko.

Zelo lepa.


Lp od Talithe

Zastavica

Milena Vučković

Poslano:
09. 07. 2017 ob 00:41

Sjajno opisana baš najdublja noć, trenutak u kome se sve smiri.... Perfektne slike koje dočaravaju tišinu i nepomičnost najdublje noći. Oduševljena sam!

Lp Milena

Zastavica

Mikailo m.z.

Poslano:
09. 07. 2017 ob 04:50

Zadnja strofa kazuje stanje u kome sve ćešće bivamo što smo sve dublje na drugoj strani života. Ili polovini. I veza se sve više pojačava sa onima koji odoše pre nas.

Zadnja strofa može biti samostalna pesma, toliko je jaka.


Pozdrav

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 07. 2017 ob 09:33

Bivanjska pesem, v kateri smo že na tej in oni strani, zlasti pomenljiva je tiha mahanika zvezd in primera s plapolajočim perilom - ne ve se, je jutro, je noč, je življenje ali smrt, se znova porajajo pradedje ali samo mi (znova) od/pre-hajamo ... čestitke,

Ana

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
12. 07. 2017 ob 11:01
Spremenjeno:
27. 09. 2017 ob 21:03


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

mirkopopovic
Napisal/a: mirkopopovic

Pesmi

  • 08. 07. 2017 ob 14:16
  • Prebrano 850 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 261.33
  • Število ocen: 12

Zastavica