Sladoledne lučke nimajo več okusa
po debeli senci stoletne lipe ob mostu
po katerem se ob pol treh popoldne valijo delavci
pod njimi odteka
vonj po plavžih in pregretih avtobusih
klobuki potisnjeni s čela, rute na ramena
z njih se stegujejo pisane rože
kakor da bi se rade dale poduhati
za spomin
na valove, ki se ne bojijo novega dne
na kolone sitih, katerih otroci ne zadiše po jeklu
žive brez iskrenja
z jeziki
ki ližejo led
skozi katerega se ne vidi bodočnosti
le odsev reke nasmehov
nekje zadaj

pi - irena p.