Pradavnina

si rečem in odhitim za njo

ki neustrašno vodi na povodcu mini psa

na glavi pa ima obroček za lase

ki dišijo po nekem sadežu iz tujine

svojim sem rekel zbogom

nekje v času analogne dobe

in eurocrema

dohitim jo

objamem čez pas

položim usta v vonj tistega sadeža

in greva

mimo zamišljenega gospoda Posebneža

site čaplje in utrujenega kolesarja

ruševin prekletih dni in praznih pločevink

mokrih rib in skoraj treh ducatov dreves

vse do trafike

in naprej.

igor žuravlev