Po ujmah in viharjih
Sonce spet boža s prijetnimi žarki,
duša se umirja od ujem in strel,
hudih viharjev z zasutimi jarki,
voda je drla v hiše čez dver.
Toča pustošila sadne nasade,
polja pod ledom otožna so vsa,
mnogo dreves je podrtih brez nade,
da spet pokončna nekoč bi bila.
Veter orkanski odnašal je strehe,
strešno je okno odtrgal drugje,
ali plačujemo vsi svoje grehe
in nas kaznuje naravno gorje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: melody
- 01. 07. 2017 ob 11:25
- Prebrano 446 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 66.4
- Število ocen: 2
