ZALIV  MOJIH   ŽELJ

Bolj ko se leta nabirajo

v moje telo in glavo,

težje ločujem ciljne poti.

Enkrat prevzamejo čustva  prvenstvo,

drugič zopet divji nagon,

da bi pozornost od zadaj najavil,

notranji  občutek premočnih moči,

kot poslednji zakon pravičnosti.

Težko se odločam

komu naj dam prednost

in se na koncu odločim za hladen razum.

Tudi on se obotavlja, razmišlja takole,

da naj to enigmo razreši sam bog.

Vsevišnji nas opozarja

da smo grabežljivci eni in drugi, 

ker delamo drug drugemu zlo ,

zato bo vsak plačal za storjene grehe,

saj najbolj razume te nepotrebne skrbi.

Iz ene pra- žene smo se rodili,

iz tistih časov  smo narasli kot kvas,

danes ne znamo koristiti vse to,

kar je podaril sam bog med nas.

Tudi zrak bo kmalu imel neko  ceno,

če bo pohlep imel prste vmes,

bo bomba padla na naša življenja

in zopet bo začela  med ljudmi  nova rast.

Mogočen čas povsod zmaguje,

namesto sedanjih medsebojnih izjav,

bo prišel  tako ali boleče,

končno med vse nas pravi Piran.

tomi