Vsi tvoji haikuji so zadetek, Tomaž! Ob temle ti bom pa napisala, kar že dolgo želim in prav iskala sem enega takega, kjer bo ilustracija tega, zakaj je neglagolska oblika boljša izbira, prišla do izraza!

kumulus mušic
razprši skok srnjaka
preko ceste v grm

Fajn, Lidija, hvala, imaš povsem prav, nisem bil pozoren na to. Bom popravil. Je pa res, da se pri meni dosti tovrstnih trenutkov ponavlja, četudi so edinstveni so ponavljajoči

Bodi lepo

No, sedaj ko sem popravil pa mi nekako deluje, kot da je srnjak iz neke druge dimenzije, saj je 'razpršeno' skočil :-)

Saj ta srnjak v tvoji sliki JE iz neke druga dimenzije! Ko si ga dal v haiku, je to postal. Mislim, da haidžin postavi vsako sliko, ki jo uokviri v haiku, v dimenzijo, ki jo lahko v stoprocentni popolnosti zazna samo on. Koliko te popolnosti pa prenese na bralca ... no, to je odvisno od kvalitete haikuja. Tale je že tak, da je prenos lahko popoln ...

 Glede ponavljanja slike pa, haiku tega ne rabi, bralci hočemo trenutek, ponavljanja in transformacije pa pustimo za nadaljnje pesmi in haikuje, saj naše oči v vsakem trenutku vsaj malo drugače vidijo ... torej, vsak trenutek je vedno neponovljiv, njegove replike so vedno le  variacije, razen morda v kakšnem fizičnem prostoru, ki ga ne poznamo dovolj ...

 Lp, lidija

Hvala za __________, Lidija

Vse lepo