Se še spominjaš,

ko sem kradel rože,

ti spletel venček,

te oblekel v vonj pomladi,

da sem te nosil skozi jesen,

celo zimo,

vse do nove pomladi,

se še spominjaš,

kako si se smejala moji nerodni hoji,

ko so mi padale stvari iz rok,

tisti trenutek, ko sem en hip

ostal brez zraka

kot bi želel, da me oživiš.

Ta hip bom nesel

na ono stran

in se ponovno rodil z njim,

da te prepoznam

po vonju pomladi.

Ta vonj se nikoli ne razdiši.

salke