U uglu sobe plakalo je
dete
kakav prizor!
zidovi su sve razumeli
i godinama drhtali
ne bih
dalje
samo
ovo
ni deteta
ni zidova
ničeg nema
osim jame
kamenja
i
mulja
i nemog skakutanja tla
kamin(n)gs
Neki put zanijemim pred poezijom.
Ili ne znam kud sam pošao.
Kao ovaj put.
Naime, da skratim, ovo je briljantno!!!
Moje ČESTITKE, Pjesnikinjo!
Marina, z malo besedami pretreseš človeka
čudovita poezija
Hvala, Mirko, Ttriglave, ...dirnuli ste me, ali, HVALA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina Adamović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!