Prijetno šušteča senca
brenčanje čebel na vrtu
oglašanje kanarčka v kletki,
na mizi ročno kvačkan prt
vaza s poljskim cvetjem,
poleg pa tranzistor
in Marina, Marina, Marina.
Sediva pod brajdo ob hiši
in obujava leta, ki so minila.
Zaljubljena v brezmejne poti
sva letela na žarkih mladosti.
Iskala ovinke, brezpotja
v prepričanju, da premoreva
sonce med prsti
in brezskrbnost v podplatih.
Nisva se spraševala
ne o bodočnosti
ne o minljivosti,
prevevali so naju;
hrepenenje, moč in sanje.
Sedaj pa sestavljava puzzle,
/ ki so se neopazno,
po drobcih luščili
odtekajoč s peščeno uro, /
pod brajdo ob hiši.
Lepa nostalgija. V pesmi slišim en tak nežen ton spominov.
Lepo!
Lep pozdrav,
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!