
Sonce se lesketa v kaplji, odseva svoje žarke, danes edinstvena luč. Kaplja se preteguje na koncu lista kot bi jo ne želel spustiti na zemljo, da jo ta posrka v neizprosni žeji. Drži jo z zadnjimi močmi volje do bližine, do mehke vezi, ki se je spletla med njima. Veter ju še bolj zaniha, da se usločita v krču pred izgubo poslednjega dotika. V sebi čutita neminljivost slovesa, prijaznega druženja, ki je premešal spomin v eno vodo. Ona nosi sokove lista, ki je shranil njene nežne stopinje. Prijazno se nasmehneta, pogledata vetru v oči, prsti spolzijo, padanje objame tišina. Čas se je ustavil, da se spoštljivo prikloni.
ja, ujeti trenutek, spretno si zapisal
lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!