Sonce se lesketa v kaplji, odseva svoje žarke, danes edinstvena luč. Kaplja se preteguje na koncu lista kot bi jo ne želel spustiti na zemljo, da jo ta posrka v neizprosni žeji. Drži jo z zadnjimi močmi volje do bližine, do mehke vezi, ki se je spletla med njima. Veter ju še bolj zaniha, da se usločita v krču pred izgubo poslednjega dotika. V sebi čutita neminljivost slovesa, prijaznega druženja, ki je premešal spomin v eno vodo. Ona nosi sokove lista, ki je shranil njene nežne stopinje. Prijazno se nasmehneta, pogledata vetru v oči, prsti spolzijo, padanje objame tišina. Čas se je ustavil, da se spoštljivo prikloni.
ja, ujeti trenutek, spretno si zapisal
lp
Hvala Milan.
Lep dan imej.
Lp, salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!