Sonet št. 33
Na gorah že shlapelo je poletje. Led je
prekril vršace v belo. Ampak med gozdovi
je danes zopet žvrgoleče. Spet je petje
v ljubezni pozabilo, da so krajši dnovi.
Ljubljana v senci nove obsesije sije,
se nenasitna sama sebe s sabo hrani,
saj nori duh zahodne čarovnije v njij je
in letos vse bo lepše, kot bilo je lani.
Le meni zdi se, da bo vse bolj stekla tekla
krvava reka v trdi strugi pod mostovi
in nas samota bo v srce iz pekla pekla
saj so vse krajši, že tako prekratki dnovi.
In kaj božično tvoje je pričakovanje?
Kaj se zlomilo v nemo je kesanje? Sanje?
urednica
Poslano:
27. 06. 2017 ob 23:19
Spremenjeno:
27. 06. 2017 ob 23:23
Tema odlična, ideja za odbdelat. izvedba površna.
+... tukaj sem se pa morala prav smejat - tole si izpeljal iz nečesa, kar bi lahko bilo preprostejše ... (kako bi rekla - preobloženost z eno samo besedo, izrazom, ponavljanjem in obračanjem v eni sami vrstici ...) Razumem logiko, namen povedio, a vseeno je preveč nabasano.
"se nenasitna sama sebe s sabo hrani"
in tole:
v njij ? škrat :)
pa tukaj:
bo vse bolj stekla tekla ?
A je steklina v stopnjah? Manj stekla, srednje stekla, bolj stekla? :) :)
Pa "dnovi" imaš dvakrat ---
Dve vejici odveč ...
Si hitel?
Znaš bolje! ;)
LP, Lidija
Je blo res pohiteno- posiljeno vse skupaj, gre pa malo za igranje z odmevi :) Njij ne gre, gre pa pomoje "nji" samo je malo starinsko. Ali ne? odmevi...
"Njij " tudi starinsko ni, morda samo " v ušesu".
;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 27. 06. 2017 ob 00:25
- Prebrano 583 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 61.81
- Število ocen: 4